Boštjan Poklukar ostaja minister: opozicija tudi z drugo interpelacijo ni uspela

Notranji minister Boštjan Poklukar, ki je danes že drugič letos v DZ zagovarjal svoje delo, je tudi drugo interpelacijo uspešno prestal. Poleg predlagateljev, sedmih poslancev NSi in treh poslancev iz vrst Demokratov, je interpelacijo podprlo še 22 poslancev SDS in nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek. To je bilo s 33 glasovi premalo, saj so Poklukarja s 45 glasovi podprli v koalicijskih poslanskih skupinah.

Poklukar je v izjavi za STA je znova poudaril, da na ministrstvu do konca mandata načrtujejo še nekaj zakonskih sprememb in da gredo naprej.

"Današnja interpelacija je minila v duhu očitkov opozicije proti meni, delu ministrstva za notranje zadeve in policiji," je v izjavi za STA po uspešno prestani interpelaciji dejal Poklukar. Dodal je, da se pogledi koalicije na posamezna vprašanja včasih razlikujejo, tokrat pa so enotno ocenili "da gre za reciklažo nekih očitkov, ki so bili že v moji prvi interpelaciji". Glasovanje je po Poklukarjevih besedah pokazalo, da koalicija tokrat trdno stoji za njim in ministrstvom za notranje zadeve.

Ocenil je, da je varnostna situacija v Sloveniji stabilna. Povečano kriminaliteto v jugovzhodnem delu Slovenije naslavljajo z več aktivnostmi policije in več represivnih ukrepov, je dodal minister Poklukar iz kvote največje vladne stranke Gibanje Svoboda.

Med izzivi, ki ministrstvo čakajo še do izteka mandata, je izpostavil zakon o organiziranosti in delu policije, zakon o javnem redu in miru in resolucijo o dolgoročnem opremljanju policije do leta 2035. Med drugim je dodal, da morajo na ministrstvu do jeseni pripraviti še pakt o migracijah in azilu. "To je pravzaprav evropski dokument, kjer prenašamo vse evropske predpise v nacionalni dokument, in nenazadnje verjamem, da bo tudi ta dokument še v tem mandatu šel čez državni zbor," je prepričan.

"Vladi je uspelo razgraditi policijo"

Vida Čadonič Špelič (NSi) je v predstavitvi interpelacije dejala, da je vladi od začetka mandata uspelo razgraditi policijo, kar je "izvirni greh, da danes Slovenija ni več tako varna država, kot je bila ob prevzemu funkcije te vlade". Ponovila je njegove besede, da je varnostne romantike konec, in dodala, da to vsi, ki živijo predvsem na Dolenjskem, že dolgo vedo.

"Posledica politizacije policije se torej kaže na vsakem koraku. Vi ste žal bolj izvrševalec želja predsednika vlade, zato se včasih vprašam, ali vas res tako malo spoštuje, da vas vedno znova pošilja v ogenj, da ste si zaslužili že drugo interpelacijo?" je povedala.

"Vi ste žal bolj izvrševalec želja predsednika vlade"

Najprej je spomnila na majsko razkritje afere izkoriščanja tujih delavcev, v središču katere se je znašel kobariški gostinec Aleš Hvala, ki naj bi izkoriščal in preprodajal filipinske delavce. Hvala je tudi sošolec in prijatelj ministra ter nekdanjega šefa policije Senada Jušića ter brat vodje kabineta ministra Boštjana Poklukarja, zato "gre za resen sum, da je prišlo do sistemskega prikrivanja trgovine z ljudmi in posledično politične odgovornosti ministra Poklukarja in vrha policije".

Izpostavila je še, da je bila delegacija ministrstva za notranje zadeve v času preiskave pri njem na kosilu, posebej zaskrbljujoče pa je, da naj bi bil Hvala predhodno obveščen o policijski preiskavi, je dejala. To po njenih besedah kaže na možnost vplivanja na preiskavo in odtekanja informacij iz vrst policije.

Čadonič Špelič je opozorila tudi na razpad centra za varovanje in zaščito (CVZ). Ta bo po reorganizaciji umeščen v upravo za policijske specialnosti, ki jo vodi Martin Jazbec. "Reorganizacija je način, kako se bodo rešili vseh kadrov, ki so kritični ali morda preveč strokovni," je dejala. Dodala je, da bodo končno lahko umaknili tudi Jazbeca, kar naj bi si Golob želel že od začetka mandata, na nova delovna mesta pa zaposlili ministru zveste kadre.

Tako kot v prvi interpelaciji je navedla več številk, ki po njenih navedbah dokazujejo, da Slovenija ni več varna država, saj število kaznivih dejanj raste, njihova preiskanost pada, slabša je tudi prometna varnost. Po njenih besedah sicer policisti delajo dobro, čeprav so slabo vodeni. Opozorila je tudi na slabo kadrovsko stisko v policiji. Zaradi povečevanja števila napadov Romov pa je na ministrstvo za pravosodje vložila predlog, da bi se v zakonu o izvršbi globe za ponavljajoče se prekrške trgale tudi od socialnih transferjev.

Spomnila je še, da je vsak minister odgovoren za delo svojega ministrstva.

Irgl: Ste pripravljeni prevzeti politično odgovornost?

Interpelacijo so sopodpisali tudi poslanci poslanske skupine nepovezanih poslancev. Poslanka Eva Irgl je v predstavitvi opozorila na zaskrbljujočo varnostno situacijo, kar je Poklukar ob prvi interpelaciji zanikal, nekaj mesecev kasneje pa priznal, da je varnostne romantike v Sloveniji konec. "Ta nekonsistentnost izjav od zanikanja poslabšanja varnosti do priznanja zaskrbljujočih razmer vzbuja resna vprašanja o vaši dejanski sposobnosti presoje," je povedala.

Da se je varnost poslabšala glede na ankete, menijo tudi ljudje, Poklukarja pa je vprašala, ali je pripravljen za nastale razmere na področju varnosti prevzeti tudi politično odgovornost. Po njenih besedah ljudje v obmejnih krajih ne spijo mirno, policisti pa se bojijo, da zaradi kadrovske stiske ne bodo zmogli opravljati svojih nalog.

"Kadrovska podhranjenost policije je kritična, v zadnjih dveh letih je policijo zapustilo skoraj 10 odstotkov vseh policistov, patrulje so pogosto v nepopolni sestavi, teren pa nadomeščajo študenti in pomožni policisti. To neposredno vpliva na občutek varnosti prebivalcev in sprašujem vas, ali se vam zdi to sprejemljivo," je dejala.

Zaključila je, da je Poklukar ob reorganizaciji centra za varovanje in zaščito dopustil kadrovske obračune, kar ruši zaupanje v institucije. "V vsakem od naštetih primerov ste imeli možnost ukrepati, lahko bi zahtevali notranjo preiskavo, lahko bi okrepili sistem, a tega do danes še niste storili," je dejala. Dodala je, da ljudje ne pričakujejo izjav, s katerimi se nikomur ne zameri, ampak pričakujejo ukrepanje.

Opozicija kritična na račun Poklukarja

Po mnenju poslancev NSi politika bolj kot kdaj prej "lomasti po policiji", čeprav je minister februarja leta 2023 po odhodu njegove predhodnice Tatjane Bobnar z ministrskega mesta obljubil, da se to ne bo dogajalo, je v predstavitvi stališča NSi dejal Janez Cigler Kralj. Med drugim je spomnil na razkritje trgovine z ljudmi, v kateri so bili tarče neprimernega ravnanja filipinski delavci. Povezave te trgovine pa po njegovih besedah segajo vse do Poklukarja in vrha policije.

V SDS ministru med drugim očitajo, da se varnost države slabša, število kaznivih dejanj pa je največje v zadnjih osmih letih. Kot je dejal Andrej Kosi iz SDS, so zaradi nestrokovnosti in nesposobnosti pri vodenju policije in političnega vpliva razmere na policiji čedalje bolj kritične. Na ključna vodilna mesta so namreč imenovane osebe brez ustreznih vodstvenih izkušenj. Vodilna mesta po njegovih opozorilih prevzemajo ljudje, ki jih nanje postavijo na zaupanje, s čimer se policija politizira.

Poslanska skupina nepovezanih poslancev pa je še zlasti kritična zaradi nezasedenih sistemiziranih mest v policiji. Že pri prejšnji interpelaciji proti Poklukarju je bilo opozorjeno, da je več kot 2800 sistemiziranih mest v policiji nezasedenih, je dejal nepovezani poslanec Anže Logar iz vrst Demokratov. Poleg tega se minister po njegovi oceni med pripravo plačne reforme v javnem sektorju ni ustrezno zavzel za boljše plače policistov, da bi bil ta poklic bolj privlačen za mlade.

Minister lahko računa na podporo vseh treh koalicijskih strank

Po drugi strani so v koaliciji podprli Poklukarjevo delo. V Svobodi po besedah Teodorja Uraniča iz te poslanske skupine vidijo delo ministrstva pod Poklukarjevim vodstvom kot učinkovito in v skladu z ustavnimi načeli. Policija je neodvisna in zaupanja vredna institucija, je ocenil. Niti minister in vlada niti javnost si po poslančevih besedah ne želi političnih pritiskov na varnostne organe. Minister spoštuje neodvisnost policije, kar bi morali storiti tudi tisti, ki danes podpirajo interpelacijo, je menil.

V SD so opozorili, da je za ugotavljanje morebitnih nepravilnosti posameznikov vzpostavljen ustrezen sistem. Pooblastila in dolžnost, da preiskujejo in ugotavljajo dejansko stanje in presojajo odgovornost, imajo policija, državno tožilstvo in sodišča, ne pa politika, je dejal Damijan Bezjak Zrim iz SD. Sicer pa je po njegovem mnenju mogoče veliko očitati prav vlagateljem. V NSi in Logar so v času prejšnje vlade Janeza Janše le pasivno spremljali hude zlorabe policijskih pristojnosti zoper ljudi, je dejal.

Prav tako so proti interpelaciji v Levici. V opoziciji poskušajo z interpelacijami zamajati vlado in si utreti pot na oblast, je izpostavil Matej Tašner Vatovec iz Levice. "Tokrat poskušata najmanjši opozicijski stranki asistirati SDS pri manevrih slabljenja vlade in si s tem pridobiti naklonjenost velikega vodje," je dodal. Toda interpelacija zoper Poklukarja je večinoma zgolj recikliran izdelek s ponavljajočimi se očitki, na katere je bilo odgovorjeno že večkrat, je bil kritičen.

Poklukar predlagateljem interpelacije očita površnost in zavajanje

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je v odgovoru na interpelacijo v DZ odločno zavrnil očitke predlagateljev. Po njegovi oceni so nekateri očitki ne le površni in posplošeni, ampak tudi nevarno zavajajoči. Zagotovil je, da je v obeh mandatih vedno deloval transparentno, zakonito, odgovorno, predano in lojalno.

Poklukar je poudaril, da spoštuje demokratični institut interpelacije. A ga hkrati skrbi raven argumentacije, ki je tokrat predstavljena v besedilu interpelacije. Vsebine, ki jih predlagatelji navajajo, po njegovem namreč temeljijo na posplošenih trditvah, brez jasnih dokazov, preverljivosti, kaj šele ustreznih analiz.

Glede preiskave sumov trgovine z ljudmi je spomnil, da postopek vodi pristojno državno tožilstvo in da je zadeva v fazi predkazenskega postopka. Postopka zaradi interesov preiskave ne more komentirati, niti z njim ni seznanjen, je poudaril. Ob tem je spomnil tudi na izredni nadzor in notranjevarnostni postopek, ki ju je v tej zadevi sprožila policija.

Priznal je, da podjetnika Aleša Hvalo pozna kot tudi, da je sestra podjetnika Hvale vodja njegovega kabineta. Odločno pa zavrača očitke in insinuacije, da bi bil o tem ali o katerem koli drugem predkazenskem postopku, ki ga vodita policija in tožilstvo, obveščen "ali da bi jaz kogarkoli in kadarkoli obveščal ali vplival na predkazenski postopek. In prav tako tudi ne vodja mojega kabineta. To ne drži, vse drugo je laž in natolcevanje," je izpostavil.

Poudaril je, da Slovenija boju proti trgovini z ljudmi namenja resno in sistematično pozornost, v primeru Hvala pa so bile po njegovi oceni vse aktivnosti izvedene nemudoma in skladne z veljavnimi protokoli. Ukrepanje je bilo usmerjeno v zaščito domnevnih žrtev in zagotovitev njihove varnosti, je navedel.

Minister vztraja, da je Slovenija varna država

Minister je ostro zavrnil tudi očitke predlagateljev o poslabšanju varnosti v državi. Ta "znova in znova ponavljajoča mantra" predlagateljev po mnenju Poklukarja nikakor ne vzdrži vsebinske presoje, saj objektivni varnostni indikatorji tako domači kot mednarodni kažejo dobro in stabilno varnostno sliko Slovenije.

Navedbo je podkrepil s podatkom, da je imela Slovenija v zadnjih desetih letih na mednarodnem kazalniku Globalni indeks miru ves čas vrednosti med 1,33 in 1,43 točke, "kar nas uvršča na zavidljivo deveto mesto med vsemi državami sveta". Poudaril je tudi, da policija sistematično spremlja in analizira varnostne razmere ter na podlagi ugotovitev sproti izvaja tako operativne kot preventivne ukrepe.

Po oceni ministra je Slovenija skupaj s Hrvaško in Italijo pomembno prispevala k zmanjšanju nezakonitih prehodov državne meje in boju proti tihotapljenju migrantov. Policija od jeseni 2023 izvaja tudi notranjo kontrolo na meji s Hrvaško in Madžarsko, je spomnil. "Ta ukrep nedvomno deluje in pripomore k večji varnosti Republike Slovenije, poudarjam pa, da bomo ukrep odpravili takoj, ko bo to mogoče."

Ostro je zavrnil tudi očitek predlagateljev, da policija ne obvladuje varnostnih razmer v jugovzhodni Sloveniji, kjer živi romsko prebivalstvo. "Ta očitek enostavno ne drži in je žaljiv do vseh policistk in policistov, ki dan in noč opravljajo svoje naloge na tem območju," je poudaril. Spomnil je, da policija od lanskega junija v tem delu države izvaja poostren nadzor z večjim številom policijskih enot v občinah, kjer živi romska populacija, na varnostno obremenjenih območjih izvaja tudi več intervencij in represivnih ukrepov, pa tudi več preventivnih dejavnosti, je navedel.

"Policija v tem mandatu ni orodje politike"

Minister je zavrnil tudi očitke o političnem vmešavanju v kadrovske postopke na policiji in o zanemarjanju kadrovske slike v policiji. "Policija v tem mandatu ni orodje politike. Je institucija z dolgo tradicijo, zgrajena na spoštovanju zakonitosti, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, znanju, izkušnjah in strokovnosti," je poudaril.

A se s kadrovskimi težavami soočajo vsi varnostni organi v državah EU, je opozoril. "Slovenija pri tem ni izjema, vendar je med tistimi državami, kjer smo se izzivov lotili resno, sistemsko in strateško," je zagotovil. Med dosežki na kadrovskem področju je med drugim izpostavil, da so letos prejeli 444 vlog za vpis v Višjo policijsko šolo v Tacnu, kar po njegovem ni naključje.

Glede očitka predlagateljev o problematični reorganizaciji centra za varovanje in zaščito (CVZ) je spomnil, da je bila ta odrejena zaradi številnih nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene v izrednem nadzoru. Zagotovil je, da se reorganizacija izvaja premišljeno in v skladu z določbami zakona o javnih uslužbencih, prav tako zagotavlja, da ne bo vodila v odpuščanja.

"Nobenemu uslužbencu delovno razmerje zaradi tega postopka ne bo prenehalo," je zagotovil. Med cilji reorganizacije je izpostavil boljšo razporeditev nalog, večjo operativno prilagodljivost in hitrejši odziv na varnostne izzive.

Pri očitkih glede nakupa dveh namenskih helikopterjev za nujno medicinsko pomoč (HNMP) se minister ne more znebiti občutka, da si predlagatelji interpelacije nikakor ne želijo, da bi bila helikopterska nujna medicinska pomoč v Sloveniji javna storitev. "Predlagatelji bi očitno želeli privatizirati še kuhinje naših babic, a zagotavljam vam, da bo helikopterska nujna medicinska pomoč v Sloveniji javna storitev," je poudaril.

O ponovljenem postopku javnega naročila helikopterjev za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči je pojasnil, da v dosedanjem postopku ni bilo napak, ki bi terjale bistvene spremembe v novem razpisu. Zavrnil je tudi očitek, da gre za identičen razpis. Zagotovil je, da je postopek zakonit, pregleden in strokovno utemeljen.